Hipertenzija ali povišan krvni tlak je kronična bolezen, pri kateri je pritisk krvi v arterijah trajno povišan. Gre za eno najpogostejših kroničnih bolezni, ki prizadene skoraj tretjino odrasle populacije v Sloveniji. Krvni tlak merimo z dvema vrednostma - sistolični (zgornji) in diastolični (spodnji) tlak.
Normalne vrednosti krvnega tlaka so pod 140/90 mmHg, medtem ko vrednosti nad to mejo že kažejo na hipertenzijo. Optimalne vrednosti se gibljejo okoli 120/80 mmHg. Ločimo dva glavna tipa hipertenzije:
V Sloveniji ima povišan krvni tlak približno 30% odrasle populacije, pri starejših od 65 let pa ta delež naraste na več kot 60%. Nezdravljena hipertenzija predstavlja resno tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni, možganske kapi, srčnega infarkta in ledvičnih bolezni. Pravočasno odkrivanje in ustrezno zdravljenje lahko bistveno zmanjša tveganje za nastanek zapletov.
Hipertenzija je znana kot "tihi ubijalec", saj v začetnih fazah običajno ne povzroča opaznih simptomov. Mnogi bolniki sploh ne vedo, da imajo povišan krvni tlak, dokler ne pride do resnih zapletov ali naključnega odkritja med rutinskim zdravniškim pregledom.
Ko se simptomi pojavijo, so lahko prisotni:
Redne kontrole krvnega tlaka so ključne za pravočasno odkrivanje hipertenzije. Priporočuje se ambulantno merjenje pri zdravniku ali medicinski sestri, domače merjenje z validiranim merilnikom pa omogoča boljše spremljanje stanja. Za natančno diagnozo se včasih izvede tudi 24-urno kontinuirano merjenje, ki zagotavlja celovit pregled nihanj krvnega tlaka čez dan in noč.
V Sloveniji je na voljo široka paleta sodobnih zdravil za obvladovanje hipertenzije. Izbira pravega zdravila je odvisna od individualnih značilnosti pacienta, stopnje povišanega krvnega tlaka in morebitnih pridruženih bolezni.
ACE zaviralci, kot so enalapril, ramipril in lisinopril, spadajo med najpogosteje predpisana zdravila za zniževanje krvnega tlaka. Delujejo z zaviranjem encima, ki pretvarja angiotenzin I v angiotenzin II, kar vodi v razširitev žil in znižanje krvnega tlaka. Posebej so priporočeni za bolnike s sladkorno boleznijo ali boleznimi srca.
ARB zdravila, vključno z losartanom, valsartanom in telmisartanom, blokirajo receptorje za angiotenzin II. Imajo podoben učinek kot ACE zaviralci, vendar povzročajo manj suhega kašlja, ki je pogost stranski učinek ACE zaviralcev.
Beta blokatorji (metoprolol, bisoprolol, atenolol) upočasnjujejo srčni utrip in zmanjšujejo moč srčnih krčev. Kalcijski antagonisti (amlodipine, nifedipine, diltiazem) sproščajo žilno steno, medtem ko diuretiki (hidroklorotiazid, indapamid, furosemid) pomagajo izločati odvečno tekočino iz telesa.
Uspešno obvladovanje hipertenzije zahteva dosledno jemanje predpisanih zdravil. Zdravila za krvni tlak je najbolje jemati ob istem času vsak dan, po možnosti zjutraj. Vztrajnost pri zdravljenju je ključna, saj se učinek nekaterih zdravil razvije šele po nekaj tednih rednega jemanja.
Vsaka skupina zdravil lahko povzroči specifične stranske učinke:
Zdravnika je treba obvestiti o vseh stranskih učinkih, ki vplivajo na kakovost življenja. Paziti je treba na interakcije z drugimi zdravili in prehrambnimi dopolnili. Ob pozabljeni dozi zdravilo vzemite takoj, ko se spomnite, vendar ne podvojite naslednje doze.
Prilagoditev prehrane je ključnega pomena pri obvladovanju hipertenzije. Zmanjšanje vnosa soli na manj kot 6 gramov dnevno lahko znatno zniža krvni tlak. DASH dieta (Dietary Approaches to Stop Hypertension) priporoča povečan vnos sadja, zelenjave, polnozrnatih žit in pustega mesa, hkrati pa omejuje predelano hrano, sladkarije in nasičene maščobe.
Redna aerobna vadba, kot so hitra hoja, kolesarjenje ali plavanje, vsaj 150 minut tedensko, učinkovito znižuje krvni tlak. Opuščanje kajenja in zmerno uživanje alkohola (največ 1-2 kozarca dnevno) dodatno prispevata k boljši regulaciji tlaka.
Kronični stres in pomanjkanje spanja neposredno vplivata na povišanje krvnega tlaka. Tehnike sproščanja, meditacija in 7-9 ur kakovostnega spanja so ključni elementi uspešnega obvladovanja hipertenzije.
Določeni naravni pripravki lahko podprejo zdravljenje:
Odrasli bi morali krvni tlak preverjati vsaj enkrat letno, ljudje s povišanim tveganjem pa vsakih 3-6 mesecev. Ciljne vrednosti se razlikujejo glede na starost: pod 65 let je cilj pod 140/90 mmHg, nad 65 let pa pod 150/90 mmHg.
Takojšnji zdravniški poseg je potreben pri:
Ljudje z družinsko obremenitvijo morajo biti posebej pozorni na preventivne ukrepe že v mladosti. Pomembno je vzpostaviti partnerstvo s farmacevtom, ki lahko svetuje pri pravilnem jemanju zdravil, spremlja stranske učinke in priporoča dodatne ukrepe za boljše obvladovanje hipertenzije.
