Artritis predstavlja vnetje enega ali več sklepov, ki se kaže z bolečino, oteklino, togostjo in omejenostjo gibanja. To kronično stanje prizadene milijone ljudi po vsem svetu in je eden najpogostejših vzrokov invalidnosti. V Sloveniji trpi za različnimi oblikami artritisa približno 15% prebivalstva, pri čemer je pogostost višja med starejšimi od 65 let.
Glavni simptomi artritisa vključujejo vztrajno bolečino v sklepih, jutranje otrdelosti, ki lahko trajajo več ur, vidno oteklino okoli prizadetih sklepov ter občutek toplote in rdečice. Mnogi bolniki opažajo tudi splošno utrujenost in omejeno gibljivost, ki se lahko poslabša v hladnem ali vlažnem vremenu.
Artritis pomembno vpliva na kakovost vsakdanjega življenja. Preproste aktivnosti, kot so odpiranje kozarcev, hoje po stopnicah ali oblačenje, postanejo izziv. Mnogi bolniki potrebujejo prilagoditve na delovnem mestu ali celo predčasno upokojitev. Poleg fizičnih omejitev artritis pogosto povzroča tudi psihološke težave, vključno z depresijo in anksioznostjo.
V Sloveniji se najpogosteje srečujemo z naslednjimi oblikami artritisa:
Genetska predispozicija igra pomembno vlogo pri razvoju artritisa. Ljudje z družinsko anamnezo revmatoidnega artritisa imajo večje tveganje za razvoj bolezni. Določeni genetski označevalci, kot je HLA-DR4, so povezani z višjim tveganjem.
Starost predstavlja največji dejavnik tveganja za osteoartritis, medtem ko se revmatoidni artritis pogosteje pojavlja med 30. in 50. letom. Ženske so trikrat bolj dovzetne za revmatoidni artritis, kar povezujemo s hormonskimi vplivi, še posebej z estrogenom.
Življenjski slog pomembno vpliva na razvoj in potek artritisa. Debelost povečuje obremenitev sklepov, kajenje pospeši razvoj revmatoidnega artritisa, poškodbe sklepov pa lahko sprožijo zgodnji osteoartritis. Okoljski dejavniki, kot so okužbe in izpostavljenost določenim kemikalijam, lahko prav tako prispevajo k razvoju bolezni.
Nesteroidna protivnetna zdravila predstavljajo temelj zdravljenja artritisa in so na voljo brez recepta v slovenskih lekarnah. Med najpogosteje uporabljanimi spadajo ibuprofen, naproksen in diklofenak, ki učinkovito zmanjšujejo vnetje in lajšajo bolečine v sklepih.
Ta zdravila delujejo z zaviranjem encimov ciklooksigenaze, kar zmanjša proizvodnjo prostaglandinov - snovi, odgovornih za vnetje in bolečino. Priporočena je uporaba z obroki za zmanjšanje draženja želodca. Pomembno je upoštevati stranske učinke, ki vključujejo možnost želodčnih težav, zato se pri dolgotrajni uporabi priporoča dodatna zaščita želodca.
Paracetamol ostaja varno izbiro za dolgotrajno obvladovanje bolečin pri artritisu, saj ima manj stranskih učinkov na prebavila. Kombinirana zdravila, ki vsebujejo več aktivnih sestavin, omogočajo celovitejši pristop k zdravljenju.
Za hujše oblike artritisa zdravnik lahko predpiše močnejše analgetike na recept, vključno z opioidi, vendar se ti uporabljajo previdno zaradi možnosti zasvojenosti in stranskih učinkov.
Za revmatoidni artritis so potrebna specializirana zdravila, ki upočasnijo napredovanje bolezni. Metotrekseat in drugi DMARD (disease-modifying antirheumatic drugs) predstavljajo prvo linijo zdravljenja, ki se predpisuje pod strogim zdravniškim nadzorom.
Biološka zdravila predstavljajo najnovejši pristop k zdravljenju, vendar so zaradi visoke cene in posebnih zahtev za shranjevanje dostopna le v specializiranih centrih. Kortikosteroidi se uporabljajo kratkoročno za hitro obvladovanje akutnih izbruhov vnetja.
Lokalna zdravila predstavljajo odličo možnost za ciljno zdravljenje bolečih sklepov z manj sistemskimi stranskimi učinki. V slovenskih lekarnah so na voljo različni pripravki:
Pravilna aplikacija vključuje nanos tanke plasti na čisto kožo z nežnim vmasiranjem. Izogibajte se stiku z očmi in sluznicami ter si po uporabi temeljito umijte roke.
Flector obliži z diklofenakom omogočajo kontinuirano sproščanje aktivne snovi skozi 12 ur, kar zagotavlja dolgotrajno lajšanje bolečin. Ti obliži so posebej uporabni za zdravljenje bolečin v kolenih, ramenih in drugih večjih sklepih.
Lokalna terapija je idealna izbira, ko želimo zmanjšati obremenitev prebavil ali pri pacientih, ki jemljejo več drugih zdravil. Lokalno zdravljenje izberite za blažje do zmerne bolečine ali kot dopolnilo k sistemskemu zdravljenju.
Glukozamin in kondroitin sta naravni sestavini hrustanca, ki se pogosto uporabljata kot prehranska dopolnila pri artritisu. Glukozamin pomaga pri obnovi hrustančnega tkiva, medtem ko kondroitin prispeva k ohranitvi elastičnosti sklepov. V slovenskih lekarnah so na voljo različni preparati, ki vsebujejo eno ali obe sestavini, pogosto v kombinaciji z vitaminom C za boljšo absorpcijo. Priporočena uporaba je običajno 1500 mg glukozmaina in 1200 mg kondroitina dnevno, razdeljena na več odmerkov.
Omega-3 maščobne kisline imajo močno protivnetno delovanje, kar je posebej koristno pri revmatoidnem artritisu. Ribje olje je najbogatejši vir EPA in DHA kislin, medtem ko laneno olje in orehi predstavljajo rastlinske alternative. Pri kombiniranju z antikoagulantnimi zdravili je potrebna previdnost, saj omega-3 lahko povečajo učinek redčenja krvi.
Kurkuma vsebuje kurkumin, ki ima dokazano protivnetno delovanje in lahko zmanjša bolečino v sklepih. Preparati iz zelene školjke (Perna canaliculus) so bogati z glikozaminoglikani, ki podpirajo zdravje sklepov. MSM (metilsulfonilmetan) in kolagen dodatno prispevata k ohranjanju gibljivosti in zmanjševanju togosti sklepov, še posebej pri jutranjih urah.
Redna telesna aktivnost je ključna za ohranjanje gibljivosti sklepov. Priporočene so naslednje aktivnosti:
Uravnotežena prehrana, bogata s protivnetnimi hranili, in vzdrževanje zdrave telesne teže zmanjšata obremenitev sklepov. Tehnike sproščanja in obvladovanja stresa, kot so meditacija ali globoko dihanje, pomagajo pri celostnem pristopu k zdravljenju.
K zdravniku se obrnite, če opazite nenadno poslabšanje simptomov, močno otekanje sklepov ali če bolečina ovira vsakodnevne aktivnosti. Redni pregledi pri zdravniku družinske medicine ali revmatologu omogočajo spremljanje napredovanja bolezni in prilagajanje zdravljenja. Zgodnje ukrepanje lahko prepreči trajno poškodbo sklepov.
Opornice in elastične bandaže nudijo podporo prizadetim sklepom med aktivnostjo. Pripomočki za vsakdanje življenje, kot so ergonomski prijemalniki in dvigala za stranišče, olajšajo izvajanje rutinskih opravil. Toplinski obkladki pomagajo pri togosti, medtem ko hladilni obkladki zmanjšajo akutno vnetje in otekanje.
