Antibiotiki so zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje bakterijskih okužb. Njihov glavni namen je uničiti škodljive bakterije ali zaustaviti njihovo rast v telesu. Pomembno je razumeti, da antibiotiki delujejo izključno proti bakterijskim okužbam in so popolnoma neučinkoviti proti virusnim okužbam, kot so prehlad, gripa ali COVID-19.
Mehanizem delovanja antibiotikov temelji na napadu specifičnih struktur bakterijskih celic. Nekateri antibiotiki uničijo celično steno bakterij, drugi pa motijo njihove vitalne procese, kot sta sinteza beljakovin ali podvojevanje DNA. Za uspešno zdravljenje je ključna pravilna uporaba antibiotikov - upoštevanje predpisanega odmerka, trajanja zdravljenja in navodil zdravnika. Nepravilna uporaba lahko privede do razvoja odpornosti bakterij, kar predstavlja resno grožnjo javnemu zdravju.
Na slovenskem farmacevtskem trgu je dostopnih več skupin antibiotikov, ki se razlikujejo po mehanizmu delovanja in spektru učinkovitosti:
Vsaka skupina ima svoj specifičen spekter delovanja, zato je izbira antibiotika odvisna od vrste bakterije, lokacije okužbe in pacientovih značilnosti. Zdravnik izbere najprimernejši antibiotik na podlagi klinične slike in morebitnih laboratorijskih preiskav.
Antibiotiki so učinkoviti izključno proti bakterijskim okužbam in se uporabljajo za zdravljenje različnih vrst bakterijskih infekcij. Njihova pravilna uporaba je ključna za uspešno zdravljenje in preprečevanje razvoja odpornosti bakterij.
Antibiotiki so neučinkoviti proti virusnim okužbam, kot so prehlad, gripa ali večina primerov angine. Nepotrebna uporaba antibiotikov lahko povzroči stranske učinke in prispeva k razvoju odpornih bakterijskih sevov.
Uspešnost zdravljenja z antibiotiki je odvisna od doslednega upoštevanja navodil zdravnika ali farmacevta. Nepravilna uporaba lahko privede do neuspešnega zdravljenja ali razvoja odpornosti bakterij.
Predpisano zdravljenje morate dokončati v celoti, tudi če se počutite bolje pred koncem terapije. Nedokončana terapija lahko povzroči povrnitev okužbe in razvoj odpornih bakterij.
Upoštevajte predpisane časovne intervale jemanja, da zagotovite stalno raven zdravila v organizmu. Nekateri antibiotiki se jemljejo na prazen želodec, drugi z hrano – sledite navodilom na embalaži.
Pred kombiniranjem z drugimi zdravili se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom, saj lahko pride do neželenih interakcij.
Antibiotiki so močna zdravila, ki lahko poleg želenih učinkov povzročijo tudi različne neželene reakcije. Pomembno je, da poznate možne stranske učinke in veste, kdaj je potrebno poiskati zdravniško pomoč.
Med najpogostejšimi neželenimi učinki antibiotikov so prebavne motnje, ki nastanejo zaradi vpliva na naravno črevesno floro:
Alergijske reakcije se lahko pojavijo pri katerem koli antibiotiku, najpogosteje pa pri penicilinih in sulfonamidih. Blage alergijske reakcije se kažejo kot kožni izpuščaj, srbečica ali oteklina.
Nekateri neželeni učinki zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč. Med resne spadajo anafilaktični šok, huda alergijska reakcija z oteženim dihanjem, oteklino obraza in grla ter padcem krvnega tlaka. Tudi psevdomembranozni kolitis, ki se kaže kot huda krvava driska z visoko vročino, predstavlja resno zaplet.
Pozorni bodite tudi na znake okužbe s Clostridium difficile, ki se lahko razvije med ali po zdravljenju z antibiotiki in povzroči življenjsko nevarno vnetje črevesja.
Antibiotiki lahko vplivajo na delovanje drugih zdravil ali obratno. Posebej pomembne so interakcije z antikoagulanti, ki lahko povečajo tveganje za krvavitve, ter z nekaterimi zdravili za srce in ožilje. Nekateri antibiotiki zmanjšujejo učinkovitost hormonske kontracepcije, zato je priporočena dodatna zaščita.
Nosečnice in doječe matere potrebujejo posebno pozornost pri izbiri antibiotika, saj nekateri lahko škodujejo plodu ali prehajajo v materino mleko. Tudi otroci, starostniki in bolniki z ledvičnimi ali jetrnimi boleznimi potrebujejo prilagojene odmerke ali alternativne antibiotike.
Nemudoma se obrnite na zdravnika, če opazite znake hude alergijske reakcije, vztrajno visoko vročino, hudo ali krvavo drisko, rumeno obarvanje kože ali oči, nenavadne modrice ali krvavitve. Prav tako je pomembno, da se posvetujete z zdravnikom, če se simptomi okužbe ne izboljšajo po 2-3 dneh jemanja antibiotika.
Bakterijska odpornost na antibiotike predstavlja eno največjih groženj javnemu zdravju v 21. stoletju. V Sloveniji se srečujemo z naraščajočo odpornostjo bakterij, kar otežuje zdravljenje okužb in povečuje stroške zdravstvena.
Odpornost nastane, ko bakterije razvijejo sposobnost preživetja kljub prisotnosti antibiotika, ki bi jih v normalnih okoliščinah ubil ali zaustavil njihovo rast. Ta proces je naraven, vendar ga človeška dejavnost močno pospeši. V Sloveniji beležimo posebej visoko odpornost pri bolnišničnih okužbah in okužbah sečil.
Odporni organizmi lahko svojo odpornost prenašajo na druge bakterije, kar pomeni, da se problem širi hitreje, kot lahko razvijamo nove antibiotike. To vodi v situacije, ko za nekatere okužbe nimamo več učinkovitih zdravil.
Neustrezna uporaba antibiotikov vključuje jemanje brez zdravniškega predpisa, prekinjanje zdravljenja pred predpisanim časom, uporabo napačnega antibiotika ali napačnega odmerka. Vse to spodbuja razvoj odpornosti in lahko privede do neuspešnega zdravljenja.
Posledice se kažejo kot podaljšano zdravljenje, potreba po močnejših in dražjih antibiotikih, večje tveganje za zaplete, daljša hospitalizacija in v najhujših primerih tudi smrt zaradi neozdravljive okužbe.
Le zdravnik ali zobozdravnik lahko pravilno oceni, ali je antibiotik potreben, kateri je najprimernejši in v kakšnem odmerku ter kako dolgo ga je treba jemati. Samozdravljenje z antibiotiki je nevarno in nezakonito, saj lahko povzroči resne zdravstvene zaplete in prispeva k razvoju odpornosti.
Najboljši način boja proti bakterijski odpornosti je preprečevanje okužb:
Farmacevti igrajo ključno vlogo pri racionalni uporabi antibiotikov. V lekarni lahko prejmete navodila za pravilno jemanje, informacije o možnih neželjenih učinkih in interakcijah ter nasvete za obvladovanje blagih stranskih učinkov. Farmacevt vas lahko opozori na pomembnost dokončanja celotnega ciklusa zdravljenja, tudi če se počutite bolje.
Antibiotike shranjujte v originalni embalaži, na suhem in temnem mestu, pri temperaturi, ki je navedena na embalaži. Večina antibiotikov se hrani pri sobni temperaturi, nekateri pa potrebujejo hlajenje. Nikoli ne uporabljajte antibiotikov po poteku roka uporabe ali tistih, ki so namenjeni drugi osebi.
Odvečne antibiotike vrnite v lekarno, kjer jih bodo varno odstranili. Nikoli jih ne odvrzi v koš ali straniščno školjko, saj se tako lahko dostopajo v okolje in prispevajo k razvoju odpornosti tudi v naravnih bakterijskih populacijah.
